Kraj

Vas Podbrezje leži na desnih konglomeratnih terasah Tržiške Bistrice pred njenim iztokom v Savo. Vanje se pripeljemo iz Ljubljane po avtocesti in pri razcepu cest Jesenice-Tržič nas krožišče usmeri v 200 metrov oddaljeno naselje. Stara cesta pa nas vodi skozi Naklo proti Bledu in po štirih kilometrih smo v Podbrezjah. Tudi cesta z jeseniške strani nas lahko usmeri na prej omenjeno krožišče ali pa se na Črnivcu odcepimo levo na staro cesto, po bomo po šestih kilometrih spet v Podbrezjah. Najbližja železniška postaja v Podnartu je oddaljena 2 kilometra.

Današnje naselje z 250 hišami in 800 prebivalci so do konca 2. svetovne vojne sestavljale Dolenja vas, Srednja vas, Britof in Podtabor. Ime Podtabor boste našli tudi na avtokartah in na cestnih smerokazih.

Zadnjih 10 let Podbrezje spadajo v občino Naklo, kjer je tudi urad Upravne enote Kranj in pristojna pošta.

Podbrezje so že preko 180 let najbolj znane po sadjarstvu, ki ga je gotovo zaradi sončne lege načrtno vpeljal prvak slovenskih sadjarjev, ko je bil tod župnik v letih 1830 do 1835. Danes se s kmetijstvom preživlja 13 gospodarstev, ki ob sadju pridelujejo še krompir, zelje in za živinorejo silažno koruzo. Ob delavcih in nameščencih pa narašča število obrtnikov in gostincev.

Po kroniki osnovna šola obstoja od 1860. leta, od nastanka samostojne devetletke v Naklem pa je podbreška šola njena podružnica s prvimi petimi razredi.

Samostojna župnija sv. Jakoba v Podbrezjah s podružnico sv. Benedikta na Taboru je zapisana v vizitacijah sredi 17. stoletja. Vikariat kranjske prafare pa je bil ustanovljen že v 15. stoletju. Tudi gotska zasnova današnje cerkve Žalostne matere božje na Taboru kaže na začetke pred letom 1400. Obe cerkvi se omenjata v pisni pogodbi iz leta 1502. Ob koncu 15. stoletja so cerkvico obdali s protiturškim obrambnim obzidjem, ki se je ohranil do danes. V 18. stoletju so cerkev povečali z novo ladjo in namesto sv. Benedikta v glavni oltar postavili Žalostno mater božjo, h kateri so romali iz poljanske in selške doline, blejskega, tržiškega in kranjskega konca, o čemer pričajo znamenjske kapelice na vstopnih poteh v Podbrezje. Zadnje pol stoletja Tabor vsako postno nedeljo popoldan gosti romarje iz kranjske in tržiške dekanije.

Predvojno društveno življenje nadaljujejo prostovoljno gasilsko društvo, kulturno in športno društvo.
Veliko znamenitih ljudi je poneslo ime Podbrezij v svet.

Prednjači Franc Pirc (1785 do 1880), ki je bil župnik v Podbrezjah v letih od 1830 do 1835. Večletna lakota po Gorenjskem ga je vzpodbudila, da je zasadil velik sadovnjak, cepil in vzgajal nove sorte jabolk, gojil nizka drevesa, imenovana posodovci. Slovenski sadjarji so mu dali ime »Oče umnega sadjarstva«. V Podbrezjah njemu v spomin prirejamo Pirčeve dneve, ko na enodnevnih predavanjih spregovorimo o znanih vaščanih. V jeseni leta 2006 je bil na mestu nekdanje mežnarije na Taboru odprt Pirčev dom, ki vabi romarje in turiste.

Andrej Praprotnik (1827 do 1895) je bil prvi podbreški učitelj in prvak slovenskih učiteljev v drugi polovici 19. stoletja. Poučeval je uršulinke v Ljubljani, pisal učbenike, pesmi, urejal pedagoški list Učiteljski tovarš in vodil učiteljsko društvo, za kar so mu podelili častni naslov ravnatelj. Rodil se je v podbreški mežnariji, ki je bila potem osnovna šola, danes pa je kulturni dom.

Joža Tomše (1850 do 1937), podmaršal v avstroogrski vojski, predavatelj balistike, izumitelj 305 mm topa, za kar je prejel plemiški naslov. V spomin na svoj rojstni kraj (Poljšica nad Podnartom) si je izbral ime Savski dol. Živel je in pokopan je v Podbrezjah.

Karel Mauser (1918 do 1977) je bil pisatelj, ki je svojo mladost do 2. svetovne vojne preživel v Podbrezjah. Po vojni je odšel v ZDA, kjer je umrl, vendar je vsa znana dela je umeščal v Podbrezje: roman Ljudje pod bičem, povest Ljubezen v Črepinjeku. Sorodniki so njegovo literarno zapuščino zaupali Podbrezjam.

Mimi Konič Malenšek (rojena 1919 v Dobrli vesi na Koroškem) je mladost preživela pri očetu v Podbrezjah, sedaj živi v Ljubljani. Plodovita pisateljica in prevajalka je tudi povesti in romane umestila v Podbrezje (Prelom, roman iz prvih povojnih let).

Ivana Kobilca (1861 do 1926) se je rodila in živela v Ljubljani, vendar je naša prva poklicna slikarka in svetovno priznana svojo najboljšo sliko Poletje narisala v Podbrezjah, kamor je zahajala na počitnice, od koder je bila doma njena mama.
Kako do Podbrezij?

Kranj: 10 km
Radovljica: 10 km
Tržič: 7 km
Ljubljana: 39 km
Maribor: 145 km
Novo mesto: 110 km
Nova Gorica: 140 km
Celovec: 50 km
Zagreb: 180 km
Trst: 130 km

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Virtualni zemljevid